Strgan list papirja

Marec 13th, 2012 by schnapsi

Drama, ki jo zadnje čase spremljalo v Sloveniji glede sedaj tudi uradno potrjenega ponarejenega spričevala gospoda Simčiča, me je spomila isti dogodek, ki se je pred štirimi leti zgodil v Iranu. O njem so pisali britanski mediji. Takrat je namreč Iranski notranji minister trdil, da ima častni doktorat iz prava Univerze v Oxfordu, javnosti je celo razkril kopijo dokumenta, na osnovi katere pa je bilo hitro jasno, da je ponaredek. Dokument ni bil podoben izvirnim listinam, poleg tega pa je vseboval še slovnične napake. Tudi iz Oxforda, kjer take zadeve jemljejo zelo resno, so potrdili, da takega doktorata niso podelili oziroma, da tega študenta pri njih nikoli ni bilo. Skratka, dokazov o prevari je bilo več kot dovolj.

Zanimiv je bil odziv iranskega premieja, ki je dejal, da človeka ne moreš soditi po strganem listu papirja.

No gospod Erjavec pa po navedbah rtvslo pravi: “Kljub temu, da je korektno končal filozofsko fakulteto, se ga zdaj obravnava kot največjega zločinca.” Afera je po njegovih besedah uničila Simčičevo življenje, zato je zanj zaskrbljen. “Tudi če si nekoga ubil, te po 20 letih ne preganjajo več,” dodaja.

Če človeka ne moreš soditi po strganem listu papirja, po čem pa ga lahko? Po moralnosti njegovih dejanj? Ne očitno tudi po tem, ker sta popolnoma sprejemljiva ne samo prevara in laž, ampak celo umor, samo če ti ga le ni mogoče dokazati v 20-ih letih. Resnično upam, da gospod Erjavec ni mislil tako, kot ga navajo RTVSLO, saj je potem nekaj resnično narobe z našimi moralnimi vrednotami.

Ob vsakem lahkotnem obravnavanju poneverbe spričeval smo največji poraženci tisti, ki smo si ta spričevali pridobili s trdim delom. Torej po pravični poti.

  • Share/Bookmark

Bravo naši!

Junij 24th, 2010 by schnapsi

Kot vedno slovenci spet čisto preveč razpravljamo o svoji krivdi in nesreči, ki nas je doletela. Prijateljica dr. Susanne (profesor teologije), bi spet rekla, da je to zaradi naše katoliške vzgoje.  Sam sem baje isti. Američani so v nasprotju z nami popolnoma neobremenjeni (pogovor z Donovanom). Potrudili smo se, vse smo dali od sebe, o napakah v preteklosti ne razmišljamo, če pa lahko kdo naredi bolje, pa prosim, naj kar izvoli. Tega zadnjega seveda ni rekel. Angleži (ekipa, komentatorji in navijači) so trepetali do zadnje minute, po tekmi pa so komentatorji na BBcju pa tudi selektor tekmo opisovali s čisto drugimi, pozitivnimi besedami in angleško samohvalo, človek sploh ne more verjeti, da smo res gledali isto tekmo. Tudi če bi tekmo zgubili, bi tipično angleško še naprej trdili, da so moralni zmagovalci, vse skupaj je zagotovo nepravično, če bi zmanjkalo argumentov pa tudi, da se oni itak nogometa (ali Evrovizije ali tenisa) tako ali tako ne grejo.

Zakaj torej slovenci ne moremo biti tako ponosni nase? Matjaž Kek je že ob koncu tekme začel opravičevati dejanja svoje ekipe. Tega mu ne bi bilo treba.

Ne spremljam nogometa in o vsem vem zelo malo, ampak včerajšnja tekma je bila eden največjih spektaklov v angleški deželi. V Comlabu (fakulteta za računalništvo) v Oxfordu je delo zastalo, tekmo pa so na velikem platnu predvajali v predavalnici A. Občinstvo je na robu sedežev trepetalo vseh 93 minut, tako kot v Sloveniji! Glede na to, da smo igrali z Anglijo, tekmo pa si je ogledal najbrž kar cel svet, smo lahko izredno ponosni, da se je tako končalo. Naši nogometaši so si najbrž nabrali številne reference za prihodnost. Res je bil zgodovinski dan.

Zagotovo se nas bodo zapomnili. Mislim, da me sedaj nihče več ne bo vprašal, če sem s Slovaške.

Mislim, da je Matjaž Kek mislil z “naj gre vse k vragu” na gol američanov in ne na igro naše ekipe!

Ponosni smo na vas.

  • Share/Bookmark

Sneg je pobelil angleške dobrave

December 19th, 2009 by schnapsi

No, pa smo tudi tukaj dočakali sneg. Sicer res malo, ampak zebe nas pa do kosti. Človek se res sprašuje, če je vredno vse življenje delati za papirnato hiško nekje na neumnem otoku, za katero bi lahko v Sloveniji imel tri, pa še zeblo te ne bi.

Še ena zanimvost za seznam neumnih zakonskih predpisov. Če ne počistiš snega pred hišo in se nekdo poškoduje, je vse v redu razen seveda za slednjega. Če pa skidaš (no ja, besede je morda nekoliko pretirana glede na količino snega) sneg, nekdo pade in se poškoduje, pa je za poškodbo odgovoren lastnik hiše.

Koliko snega je zapadlo

Koliko snega je zapadlo

Nevarnost padcev in poškodb

Nevarnost padcev in poškodb

  • Share/Bookmark

Kako izbrati kartico za mentorja

December 11th, 2009 by schnapsi

Ob oddaji naloge je seveda primerno, da se zahvalis mentorju. Najprej sem nameraval, da bo dobil steklenico izbranega viskija iz trgovine v Turl Street vendar pa se je zadnje mesece obnasal malo zavracujoce, pozabljal je na elektronska sporocila in na sestanke, pa sem se odlocil da si takega darila pac ne zasluzi. Kakor on, bom tudi jaz. Sicer pa je to zagotovo to njegov pedagoski prijem. Vrzite mladega doktorja v mrzlo akademsko morje polno morskih psov, pa bomo videli, ce se resi iz njega. Jaz sem svoje naredil.

Ampak kartico mu je pa vendarle treba kupiti pa seveda kopijo naloge bi mu bilo tudi lepo poslati. Za obe sem sel v Bodliean knjiznico. V trgovini imajo dobre voscilnice z motivi iz manuskriptov, ki jih hranijo v knjiznico. Tja grem med pavzo za kosilo, torej moram izbrati nekaj samo v 15 minutah in potem nazaj v pisarno. Aha, prva kartica kaze naslovnico poceni detektivskega romana iz 60. let “The troublesome man” – popolnoma neprimerno. Aha, kaj pa je to, slika nekoliko zalostne sove iz srednjeveskega rokopisa – to pa bi bilo. Berem razlago na hrbtni strani: lena sova – v srednjem veku sova ni simbolizirala modrosti, ampak lenobo. Aha, najbrz tudi to ne bo dajalo posebno pozitivnega vtisa. Kaj pa to, slika jelena, ne ne, “young buck” je bil mentorjev vzdevek v mladih letih. Cas se izteka, je se kje sploh kaj primernega?! Na koncu sem se odlocil za naslednjo sliko jabolk – sadezev – iz Florae Britannicae. Sest let sva se mucila skupaj in na koncu je najino sodelovanje le obrodilo sadeze. Vsaj upam, no. Hvala ti Steve, veliko sem se naucil od tebe – v vsakem pomenu besede.

Obrojeni sadeži

Obrojeni sadeži

Sporočilo

Sporočilo

  • Share/Bookmark

Dr. Schnapsi

Oktober 4th, 2009 by schnapsi

Že dolgo nisem kaj napisal za ta blog. Glavni razlog za ta komunikacijski mrk je bil, da je Schnapsi čez poletje postal dr. Schnapsi in za kaj drugega ni imel časa. Stvari se bi naj po napovedih umirile, ampak kaj ko je dr. Schnapsi sedaj brezposeln in išče službo. ;=(

  • Share/Bookmark

Ko tehnologija sreča starejše

Junij 26th, 2009 by schnapsi

Z zanimanjem spremljam, kako hitro se Facebook širi med slovenskimi uporabniki. Zanimivo je tudi, kako hitro je prešel iz univerzitetnega okolja med navadne ljudi. Sam sem se srečal z njimi že takrat, ko je bil še zaprt samo za izbrane univerze. Študentje so hitro ugotovili, da je čudovita stvar za komunikacijo znotraj skupine s skupnim interesom. Na primer, na hitro si lahko organiziral zabavo, povabil ljudi, po zabavi pa še na stran prenesel vse fotogarfije, ki so jih udeleženci posneli skupaj z vsemi komentarji.

Ljudje se premalo zavedajo nevarnosti, ki jih povzroča takšno brezbrižno razmetavanje z informacijami. Facebook nam je dal že večkrat vedeti, da lahko z vsem, kar objavimo na njem, naredi karkoli hoče. To najbrž pomeni, proda oglaševalcem. Zakaj bi obveščevalne službe vohunile za svojimi državljani, če pa se lahko enostavno vpišejo na FB in vidijo, kaj ta in ta dela, kako zgleda in s kom se druži. Protfelj je zagotovo bolj podroben, kot pa ga o nam hrani MZN in pa davkarija!

Na koncu pa me zabavajo tudi takšni mali spodrsljaji. Na seznamu prijateljev imam ljudi, ki so istočasno “strogi katoliki” in “v odprtem razmerju”. Še pomisliti si ne upam, kako to izgleda! ;=)

  • Share/Bookmark

Pizza fiorentina

Januar 5th, 2009 by schnapsi

Po prazničnih dneh se človeku kar priležejo vegeterijanske jedi ali pa vsaj jedi, ki ne vsebujejo šunke in pršuta. Za ljubitelje pic je naslednja pica ravno prava poslastica za ta čas.

Za 3 do 4 osebe potrebujemo:

testo za pico
moko za posipanje
45ml oljčnega olja
1 malo rdečo čebulo narezano na tanke rezine
175g špinače, stebla odstranimo
350ml osnovne paradižnikove omake, glej tukaj
sveže nariban muškatni orešček
150g mozzarelle
1 jajce
25g naribanega sira Gruyere

Na pomokani površini razvaljaj testo za pico in ga položi v okrogel pekač. V ponvi segrej 15ml oljčnega olja, dodaj čebulo in občasno mešaj 5 minut, dokler ne postane mehka. Dodaj šinačo in jo praži, dokler ne postane mehka. Odcedi odvečne sokove.

Segrej pečico na 220 stopinj. Premaži testo s polovico preostalega oljčnega olja. Na testo enakomerno namaži paradižnikovo omako do približno 1cm od roba. Na paradižnikovo omako nanesi špinačno zmes. Na koncu še potresi pico s sveže mletim muškatnim oreščkom.

Nareži mozzarello na tanke kose in jih razporedi po pici. Poškropi pico še s preostalim olčjnim oljem. Pekač postavi v pečico in peci 10 minut.

Po 10 minutah vzami pico iz pekača in na njeni sredini ubij jajce. Potresi pico z Gruyere sirom. Postavi pekač v pečico in peci pico še 5 do 10 minut, dokler ne postane zlatorumena in hrustljava.

Za testo potrebujemo:

25g svežega kvasa
250ml mlačne vode
žličko sladkorja
žličko soli
350g bele moke

  • Share/Bookmark

Človek težkih odločitev

December 3rd, 2008 by schnapsi

Vsi, ki me poznajo, pravijo, da je ena mojih velikih slabosti, da se zelo težko odločim in premlevam eno in isto odločitev do onemoglosti. Vedno sem bil tak, zadnja leta pa je problem nastal resnejši, najbrž že zaradi poklicne deformacije, saj je moje delo krepko zašlo v računalništvo, kjer je optimalnost v algoritmih ključnega pomena.

Človek se pač ne more odločati na podlagi racionalnih in optimalnih rešitev, ker po pravici povedano, teh v življenju ni. Lahko bi vedel (halo!) da je ravno to razlog, da je reštev problema umetne inteligence tako težka: ljudje smo nepredvidljiva in površna bitja, računalniki pa natančni stroji, ki delujejo po principu logičnih operacij.

Drugi razlog moje težko-odločnosti, pa je ta, da pri vsaki odločitvi premlevam preveč stvari. Preveč je (med sabo nasprotujočih se) propozicij, iz katerih ni mogoče dokazati teorema. Morda je rešitev ta, da pozabim le del teh, za začetek bi to lahko storil tako, da pozabim na mnenja, želje in namere ostalih in se osredotočim samo nase in postanem najbolj sebična oseba pod soncem. Ne verjamem, da si bom zlahka priboril ta laskavi naslov, saj poznam kar nekaj resne konkurence.

Včasih se pač ne morem odločiti, ker ne vem, kaj sploh svet želi od mene. Na primer, na kateri gumb naj kliknem spodaj?

Yes or no?

Yes or no?

Mimogrede, tega okna nisem oblikoval sam, ampak se mi je resnično prikazalo pri uvozu novega elektronskega potrdila, seveda v Windows, kakopak.

  • Share/Bookmark

Apple z novimi zaščitami digitalnih vsebin

November 20th, 2008 by schnapsi

Potem, ko smo že mislili, da je zaščita digitalnih vsebin preteklost in ji je nasprotoval še sam Steve Jobs, preberemo danes na slashdotu, da so v novih Macbookih našli strojno zaščito digitalnih vsebin, ki deluje na DVI priključkih in jo je razvilo podjetje Intel. To pomeni, da bomo filme, ki jih kupimo v iTunes trgovini, gledali samo na tistih zaslonih, projektorjih in drugih napravah priključenih na računalnik, ki bodo avtroizirani in podpirajo omenjeno tehnologijo. S tem najbrž želijo zajeziti preiklop DVD snemalnikov, ki bi jih lahko priključili preko DVI-HDMI kabla in posneli film na DVD. Na naših zaslonih lahko tako kmalu pričakujemo sporočila, podobna naslednjemu:

Film je blokiran

Rešitev je pravzaprav popolnoma neumna. Nekdo, ki je pošten, kupi film an iTunes, zanj plača, potem ga pa še gledati ne more na način, ki bi ga rad, recimo na televizorju v dnevni sobi ali na projektorju. Zakaj bi ga torej kupil na iTunes, če pa ga lahko brez zaščite in zastonj prenese s piratskih strani. S tem kaznujejo uporabnike svojih storitev in ne piratov. Hvala lepa! S tem podjetja, najbrž za tem ne stoji Apple, ampak filmski studiji, ki pritiskajo naj, sama vzpodbujajo piratstvo.

  • Share/Bookmark

Enolončnica s svinjino in jabolčnim moštom

November 14th, 2008 by schnapsi

Jed bi bila lahko koroška narodna jed, saj imamo jabolčnega mošta na pretek, še posebej sedaj v po martinovih dnevih. Slišal sem že praviti, da je mošt koroško vino. Veliko premalo naredimo za promocijo te zanimive in okosne pijače: namreč zaradi tega, ker še vedno velja prepričanje, da je jabolčni ali hruškov mošt cenena pijača. Zanimivo je, da je v drugih državah drugače: če se podamo čez mejo vidimo velike obcestne plakate, ki oglašujejo “Kaertner Apfelmost” (sic!). V Veliki Britaniji pa pa lahko kupimo “cider” v stekelnicah, pločevinkah ali pa ga dobimo celo točenega v pubu. Zanimivo je, da še nobeden od slovenskih proizvajalcev pijač ni odkril te tržne niše in se odločil za tako potezo. Kakorkoli že, sezona mošta je tukaj, in jaz sem v Sainsburyjevi reviji našel naslednji recept, ki je tudi zelo uspel. Pa dober tek.

Za 8 oseb potrebujemo:

1,25kg na konce narezane svinjine
50g bele moke
6 velikih žlic sončničnega olja
3 velike čebule, olupljene in narezane na velike polkolobarje
1 zeleno (celery), narezano na velike kolobarje
900ml suhega mošta, lahko tudi jabolčnega soka, če bodo jed jedli otroci
4 jedilne žlice vinskega kisa
4 vejice timijana
2 lovorova lista
500g korenja, očiščenega in narezanega na četrtine

Segrej pečico na 150 stopinj. Kocke svinjine povaljaj v moki. V večji posodi za praženje segrej eno jedilno žlico olja. Dodaj približno četrtino svinjine in jo praži, dokler ne postane hrustljava in rjava. Po korakih prepraži še preostalo svinjino, po potrebi pa dodaj olje.

V večji posodi za enoločnice (primerna mora biti za peko v pečici) segrej 2 jedilni žlici olja, dodaj čebulo in jo praži 8 do 10 minut na srednjem ognju. Dodaj zeleno in jo praži še 5 minut, dokler ne začne porumenevati. Primešaj še ostanke moke in pa prepraženo svinjino. Dodaj jabolčni mošt, kis, timijan in lovorova lista. Pusti, da zmes zavre, pokrij posodo in jo postavi v vročo pečico ter jo peci eno uro. Takrat dodaj še korenje, spet postavi posodo v pečico in peci še eno uro, dokler meso in zelenjava ne postaneta mehka.

Z enolončnico postrežemo ovarjeno zelje ali ohrovt ali pire krompir. Lahko jo tudi skuhamo vnaprej in kasneje pogrejemo. Primerna pa je tudi za zmrzovanje!

  • Share/Bookmark